Zgodovina

Vinsko trto so na Vipavskem gojili že v času Rimljanov. Nekateri viri namreč navajajo, da rimski pisatelj Plinij Starejši v svojih delih omenja žlahtno vipavsko vino. Po Vipavski dolini je namreč vodila pomembna prometna žila iz Italije na Panonsko. V srednjem veku Morelli piše o sklepu Goriške grofije, da se zaščiti vipavska vina na Koroškem in v drugih avstrijskih deželah, da ne bi prodajali italijanskega vina pod tem imenom. Razvoj vinogradništva na Kranjskem v 17. stol. opisuje Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske. 

Najbolj temeljit opis vinogradništva na Vipavskem sredi 19. stol. poda znameniti vipavski rojak duhovnik Matija Vertovec, pisec prve slovenske knjige o vinogradništvu – Vinoreja za Slovence, ki je izšla leta 1844. K vinogradništvu je pristopil s kritičnim raziskovalnim čutom ter skušal preprostim vinogradnikom čim bolj razumljivo pojasniti, kako naj  v danih razmerah gojijo vinsko trto, da bi dosegli optimalne rezultate. Njegovo delo pomeni trajen doprinos slovenski kulturi. 

 MG 0107 Edit 1 2 tonemapped

Za vinogradništvo v Vipavski dolini je bilo prelomno leto 1894, saj so Vipavski vinogradniki tedaj ustanovili prvo vinsko klet na Slovenskem, ki je bila registrirana kot Vipavska vinska zadruga. Zgodovina te zadruge je zelo pestra, saj je preživela kar dve svetovni vojni in italijansko okupacijo. V teh burnih časih je zadruga poslovala nepretrgoma.
 
Na Vipavskem so vinsko trto nekdaj gojili kot obrobno kulturo, na njivah v ravnini, ob kolih, vrbah, murvah in drugem drevju, na terasah nagnjenih pobočij. V šestdesetih letih pa so v Vipavi začeli z obnovo plantažnega vinograda v Biljenskih gričih. Terasasti nasadi v Biljenskih gričih so bili dolga leta (poleg nasadov v Črnem Kalu in Koprskem) edini večji vinogradniški nasadi v Sloveniji, ki še danes obsegajo kar 240 ha površine. 

 MG 0166 7 8 tonemapped tonemapped

Vipavska klet je veliko doprinesla k razvoju vinogradništva v Vipavski dolini in je vztrajno rasla ter premagovala časovne izzive. Leta 1894 je Vinska zadruga Vipava zgradila klet s kapaciteto 6.000 hl, ki so jo 70 let kasneje dogradili s kapaciteto 45.000 hl. Naslednja večja tehnološka posodobitev in povečanje kapacitete se je zgodila leta 1974, ko se je klet, zahvaljujoč uspešnemu poslovanju, postopoma povečala na 200.000 hl. To izkazuje dejstvo, da je klet VIPAVA 1894 - poleg briške -  največja v Sloveniji.  V vrtincu gospodarskih sprememb je konec 80-ih let nastalo podjetje Agroind Vipava 1894 Vipava, ki se je čez deset let preoblikovalo v delniško družbo.