Zelen je avtohtona sorta vipavskega vinorodnega okoliša, ki zahteva tople in sončne lege ter dobra plodna tla. Je srednje močne rasti, brsti zgodaj, zori pa precej pozno. Grozdi so srednje veliki in koničasti, jagode pa okrogle in s tanko kožico. Sorta je precej občutljiva za različne bolezni in pozebo. Vino se odlikuje po slamnato rumeni barvi s poudarjenimi zelenimi odtenki. Ima edinstveno aromo, zato so ga včasih imenovali kar dišava, saj s svojim vonjem napolni prostor.

Druga avtohtona vipavska sorta je pinela, ki sodi med najstarejše sorte. Najbolje uspeva na sončnih in vetrovnih legah in v peščenih tleh. Ne gre za občutljivo sorto, saj rodi redno in kljub veliki obremenitvi dosega primeren sladkor. Grozdi so majhni in okrogli, jagode pa srednje debele in nekoliko podolgovate s tanko kožico. Sorta daje kakovostno belo vino rumene barve z nežno aromo. Vino ima poudarjene kisline, kar pripomore k večji svežini. Zaradi rahlo nižjega alkohola pa je vino zelo pitno.
Poznamo dve sorti rebule, zeleno in rumeno. Na Vipavskem so starejši vinogradi posajeni z rumeno, novejši pa tudi z zeleno rebulo. Dobro uspeva na sončnih legah in daje lahka odlična bela vina. Grozd je podolgovate oblike, jagode pa imajo debelo kožico. Sorta je manj občutljiva ter rodi dobro in pozno. Vino ima izrazit sadni vonj, je tudi zelo sveže, predvsem ko je še mlado.

Malvazije je več vrst, na splošno pa velja, da daje kakovosten pridelek. Grozdi so srednje veliki in valjasti, jagode pa so okrogle s tanko kožico in sočnim mesom. Vino je polnega okusa z bogatim ekstraktom ter dobre kakovosti. Če grozdje dovolj časa pustimo na trsu, lahko pridelujemo tudi sušeno grozdje.

Laški rizling dozori v drugi polovici trgatve, rodi obilno in je precej razširjen po celotni Evropi. Grozd je zelo zbit in ima sogrozd, jagode so majhne in zlato rumene barve. Vina so prijetno pitna, s poudarjeno aromo in polnim okusom. Kislina daje vinu svežino, vonj vina pa spominja na limono ali jabolka.

Sauvignon zahteva dobro lego, bolj hladne noči, kar mu da intenzivno aromo. Najbolje uspeva na sončnih legah, dozori pa zgodaj. Sorta slovi po svoji odpornosti proti pozebam. Grozd je majhen in zbit, jagode pa so okrogle s sočnim mesom. Vino je polnega okusa, s prijetno svežino in svojevrstno aromo. Karakter vina pa je precej odvisen tudi od vrste zemlje in mikroklime.

Beli pinot je zgodnja sorta, ki ji prijajo lahka in zračna tla. Odporna je proti pozebi in raznim boleznim, pridelek pa je kar obilen. Jagode so rumeno zelenkaste in sočne, grozd pa je dokaj majhen in zbit. Vino je po okusu polno, nežno aromatično in z bogatim ekstraktom. V vonju je zaznati sledove vonjev po svežem sadju. Znano je po svojevrstni kislini.
Sivi pinot uspeva na globokih rodovitnih tleh in dobrih legah. Grozd je sivkasto rdeče barve in valjaste oblike, jagode pa imajo tanko kožico in so bakreno rdečkaste barve. Vino ima visok alkohol, je sladkega okusa, z zaznavno kislino in značilno aromo. Zaradi sortne specifike ga predelujemo le kot sortno vino.

Chardonnay velja za zgodnjo sorto, ki je precej razširjena in cenjena povsod po svetu. Precej je odporen proti pozebi, občutljiv pa je na gnilobo. Grozdi so bolj majhni in koničaste oblike, jagoda pa ima tanko kožico. Vino je krepko in bogato, njegova značilnost pa je tudi ravnovesje med kislino in alkoholom. Kisline mu dajejo svežino, ima pa tudi bogat ekstrakt.
Merlot uspeva v zmerni klimi in spada med srednje pozne sorte, ki je sorazmerno dobro odporna proti pozebi in boleznim. Grozd je valjast z raztresenimi jagodami in dolgim pecljem. Jagode so okroglaste s čvrstim mesom in sladkim sokom. Vino je nežno, z značilno aromo in globoke, živahne rdeče barve. Z leti se barva vina iz rubinaste pomika proti rjavkastim tonom.
Barbera je pozna sorta, ki primerno rodi in najbolje uspeva na sončnih in gričevnatih legah. Primerna je tudi za zvrščanje z drugimi sortami, ker ima zaokrožen kislinski sestav. Grozd je zbit in srednje velik. Jagode so precej velike in temno modre barve. Vino je prijetnega harmoničnega okusa, prepoznavno je po kislinski sestavi s srednjo stopnjo alkohola.
Modri pinot na Primorskem uspeva predvsem na severnejših odprtih legah in ima majhne in zbite grozde s kratkim pecljem, jagode pa so drobne in sočne. Vino je rubinasto rdeče barve, okus pa postane po daljšem zorenju nežnejši. Gre za zelo razpoznavno vino, ki ima v vseh obdobjih zorenja svojevrstne značilnosti. Primeren je tudi kot osnova za pridelavo rosé in penečih vin.

Cabernet sauvignon je odporen proti suši in mrazu, slana pa je lahko usodna. Dozoreva pozno in daje dober pridelek. Jagode so drobne in z debelo kožico, grozd pa je precej razvejan. Mlado vino je sveže, šele s staranjem pa doseže zrel in poln okus, barva pa ostane rubinasto rdeča. Zaradi bogatosti telesa je zanj primerna tehnologija barrique – vrenje ali zorenje v majhnih sodih za kratek čas, nato pa večletno staranje v velikih lesenih posodah.

Tamara Ambrožič

Vir: Latnik, junij 2006