Vipavska dolina leži na zahodnem delu Slovenije, na prehodu iz Furlanske nižine v osrednjo Slovenijo. Od vzhoda proti zahodu jo oklepajo planote Nanos, Hrušica in Trnovski gozd, na jugu jo od Krasa ločijo Vipavski griči.

Za dolino je značilna precejšnja geografska razgibanost, saj se nadmorska višina razteza od 60 pa vse do 1400 metrov. Območje pokrivata občini Ajdovščina in Vipava. Njuna skupna površina je približno 350 km², imata pa približno 22.500 prebivalcev.

Pomembna značilnost Vipavske doline je odprtost proti zahodu. Iz te smeri prodira vpliv sredozemskega podnebja, zaradi česar je vegetacijska doba za dva meseca daljša kot v osrednji Sloveniji. Prepletanje sredozemskega in celinskega podnebja se odraža tudi v pestrosti živalskih in rastlinskih vrst. V nižini doline so podnebni pogoji skoraj idealni za pridelovanje sadja in zelenjave. Na gričevju, obsijanem s soncem, se razprostirajo vinogradi, ki dajejo slovito vinsko kapljico. Na severnih visokih planotah pa je podnebje povsem celinsko, zato tam zgoraj pozimi ne manjka snega. Obsežni pašniki na Nanosu omogočajo slastno pašo, neokrnjena narava pa nudi hranljivo osnovo za kakovostno mleko, iz katerega v Mlekarni Vipava izdelajo vrhunske mlečne izdelke.

Ne smemo pozabiti tudi znane vipavske burje. Ta severovzhodni veter se z gorskih vrhov zaganja v dolino s hitrostjo tudi do 180 km/h.