Nova polnilna linija za jogurte
Ob 100. letnici Mlekarne Vipava sta minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc in direktor družbe Vipava 1894, kamor sodi tudi Mlekarna Vipava, odprla novo polnilno linijo za jogurte in deserte in si jo z gosti ogledala.
100 let Mlekarne Vipava
Ob visokem jubileju so odprli novo polnilno linijo
Mlekarna Vipava je ob svojem visokem jubileju – 100. letnici – odprala novo polnilno linijo za jogurte in deserte. Sodoben stroj, vreden nakaj manj kot dva milijona evrov, ima naslednje prednosti: z zmoglivejšimi nadzornimi inštrumenti bo izključil morebitne napake človeškega značaja in s prepoznavnim načinom pakiranja krepil podobo ter prepoznavnost izdelkov Yoviland (tovrstna tehnologija je prva pri nas, ki omogoča pakiranje več lončkov skupaj, dveh in štirih, ter obenem oblikuje, napolni in tudi zapakira lončke). Poleg izboljšanja kakovosti nova linija omogoča tudi bolj varne izdelke, saj se embalaža pred polnjenjem sterilizira fizikalno s toploto. „Mlekarna se je ves čas svojega delovanja tehnološko posodabljala in tako na trgu zagotavljala konkurenčne izdelke iz domačega mleka, domačega okolja,“ je na prireditvi ob 100. letnici 12. novembra poudaril direktor družbe Vipava 1894, kamor sodi tudi Mlekarna Vipava, mag. Jurij Premrl. Dodal je, da je mlekarna sicer v stotih letih doživljala številne spremembe, velikokrat se je preimenovala, deloma tudi organizacijsko preoblikovala, vedno pa je uresničevala svoj osnovni namen: pospeševala in spodbujala je mlekarstvo v svojem okolju, gradila zadružne prostore, nabavljala stroje za izdelavo mlečnih izdelkov in skrbela za prodajo teh izdelkov. Novo polnilno linijo za mlečne izdelke je z direktorjem odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc. Ob tej priložnosti je Mlekarni Vipava zaželel „zdrave in ekonomsko trdne investicije tudi v prihodnje“.
Od skromnih začetkov do največje mlekarne na Primorskem
Korenine Mlekarne Vipava segajo v leto 1907, ko so v takratnem Št. Vidu (danes Podnanos) ustanovili Mlekarsko zadrugo. Ženske so namreč že takrat nosile mleko prodajat v Trst, kar je bilo seveda zelo naporno, zato so naši predniki izkoristili to priložnost in stnili moči. Začetki so bili skromni – na dan so zbrali 130 litrov mleka, že pred 1. svetovno vojno pa kar 18.000 litrov mleka, kar je Mlekarno uvrstilo med največje in najpomembnejše mlekarne na Primorskem. Za primerjavo: danes sprejmejo dnevno med 40. in 50. tisoč litrov mleka. Mlekarna je preživela težke fašistične čase in med 2. svetovno vojno le za tri leta prenehala z delovanjem.
Pomembni prelomnici sta bili dve: prva v šestdesetih letih, ko so se združevale kmetijske organizacije in se je tudi Mlekarna Podnanos pripojila Kmetijski zadrugi Vipava, ki je imela pod svojim okriljem še Vinsko klet Vipava in Kmetijsko gospodarstvo Lože. Leta 1982 pa se je Mlekarna preselila iz Podnanosa v Vipavo. Zgradili so povsem novo poslopje na novi lokaciji. Številni krajani so to selitev doživeli precej boleče, čeprav je Mlekarna ostala v istem lokalnem okolju in tudi gospodarsko gonilo ter del življenja domačinov. Še naprej se je uspešno tehnološko razvijala in bogatila svojo ponudbo mlečnih izdelkov Yoviland. Zdaj Mlekarna Vipava na leto odkupi približno 15 milijonov litrov mleka, ki ga večino predela v mlečne izdelke.
Kako zagotavljati kakovost mlečnih izdelkov in z njimi prodreti na trgu?
Na prireditvi ob 100. letnici Mlekarne je bilo tudi strokovno omizje, na katerem so sodelovali trije profesorji z Biotehniške fakultete iz Ljubljane. Dr. Slavica Golc Teger je predstavila razvoj kakovosti mleka. Poudarila je, da smo v Sloveniji že do leta 2000 dosegli evropsko raven kakovosti mleka, kar je le pet let potem, ko smo poostrili ta merila. Predvsem pomembno je merilo, da ima mleko 100.000 mikroorganizmov na mililiter. „To je veliko manj, kot smo jih imeli še v začetku 90-ih let, zato smo lahko ponosni na res hitro rast kakovosti mleka pri nas, ki jo še vedno ohranjamo,“ je poudarila strokovnjakinja. V razpravi je o varnosti živil spregovoril dr. Peter Raspor in izpostavil, da se s tem področjem ukvarjajo predvsem proizvodnja in ustrezne službe, v to razmišljanje pa bi morali zajeti tudi potrošnika. „Trend je, da v flozofijo razmišljanja o dobri varnosti živil zajamemo tudi potrošnika, prisluhnemo njegovemu odzivu, ga izobražujemo in nasploh celostno vključimo,“ je sklenil profesor. Agrarni ekonomist dr. Luka Juvančič je na omizju pretresal o trženju mlečnih izdelkov. Izpostavil je, da bi morale mlekarne za večji prodor svojih izdelkov na trgu iskati višjo dodano vrednost – razviti prepoznavne blagovne znamke, ki jim ljudje zaupajo, kar je sicer dolgotrajen proces, ter se pogumno posvetiti inovativnosti: „Zdi se, da ima večina proizvajalcev nekako podobno ponudbo izdelkov in da ni nihče pripravljen veliko tvegati. Mlakarna Vipava je že pred leti pogumno začela s proizdvodnjo trdega Nanoškega sira, čeprav so bili takrat v Sloveniji navzoči predvsem poltrdi siri. Prav tako je ponudila malo drugačno skuto, kakršno smo vajeni tradicionalno. To je inovativnost – nekakšen odmik od ustaljenih poti. Seveda je pri trženju izdelkov poleg inovativnie vsebine in okusa pomembna tudi zanimiva in všečna embalaža. Z novimi izdelki v novi podobi je Mlekarna Vipava naredila tudi ta korak,“ je sklenil dr. Luka Juvančič.
Za stoti rojstni dan je Yoviland dobil novo „preobleko“
Številni mlečni izdelki Yoviland so prav ob stoletnici Mlekarne Vipava dobili novo »obleko oziroma podobo« – nove lončke. Zdaj so še bolj barviti, imajo prijaznejšo obliko, prepoznavno črko Y in … več jih je skupaj. Vse to omogoča njihova nova polnilna linija. Zdaj bodo na trgovskih policah kmalu njihovi dvojčki in četverčki. Številni njihovi izdelki imajo dopolnjen in obogaten okus, drugi so povsem novi izdelki, denimo mlečni izdelki za otroke YOYO (sadna skutka, sadni jogurt in puding), ki so obogateni s kalcijem. Nasploh so ob visokem jubileju v Mlekarni Vipava posrkbeli za pestro izbiro še tako zahtevnih »sladokuscev«.
Zanimivosti za okvir:
* Med prvimi odjemalci mleka Mlekarne Vipava (takrat je bila še v Podnanosu) je bila že leta 1908 Mlekarska zveza v Ljubljani, v naslednjih letih pa tudi razne prodajalne mleka in slaščičarne v Trstu. Nasploh je bil Trst vse do časa po 2. svetovni vojni največji odjemalec Mlekarne. Po 2. svetovni vojni je imela prednost preskrba domačih potrošnih središč. Sledila je preusmeritev na slovensko obalo in Reko.
* Dobavitelji surovine danes:
Že več let v Mlekarni Vipava odkupujejo mleko od stalnih dobaviteljev – teh je približno 10 (nekaj zadrug, v katerih oddaja mleko približno 250 kmetov, in posameznih večjih kmetov). Prav tako je konstantna količina odkupa (povprečno 15,5 milijonov litrov na leto). Dobro sodelovanje in korekten odnos z dobavitelji je zagotovilo, da je surovina domača, kakovostna, kar je dober temelj, da so kakovostni tudi njihovi izdelki.
Ob visokem jubileju so odprli novo polnilno linijo
Mlekarna Vipava je ob svojem visokem jubileju – 100. letnici – odprala novo polnilno linijo za jogurte in deserte. Sodoben stroj, vreden nakaj manj kot dva milijona evrov, ima naslednje prednosti: z zmoglivejšimi nadzornimi inštrumenti bo izključil morebitne napake človeškega značaja in s prepoznavnim načinom pakiranja krepil podobo ter prepoznavnost izdelkov Yoviland (tovrstna tehnologija je prva pri nas, ki omogoča pakiranje več lončkov skupaj, dveh in štirih, ter obenem oblikuje, napolni in tudi zapakira lončke). Poleg izboljšanja kakovosti nova linija omogoča tudi bolj varne izdelke, saj se embalaža pred polnjenjem sterilizira fizikalno s toploto. „Mlekarna se je ves čas svojega delovanja tehnološko posodabljala in tako na trgu zagotavljala konkurenčne izdelke iz domačega mleka, domačega okolja,“ je na prireditvi ob 100. letnici 12. novembra poudaril direktor družbe Vipava 1894, kamor sodi tudi Mlekarna Vipava, mag. Jurij Premrl. Dodal je, da je mlekarna sicer v stotih letih doživljala številne spremembe, velikokrat se je preimenovala, deloma tudi organizacijsko preoblikovala, vedno pa je uresničevala svoj osnovni namen: pospeševala in spodbujala je mlekarstvo v svojem okolju, gradila zadružne prostore, nabavljala stroje za izdelavo mlečnih izdelkov in skrbela za prodajo teh izdelkov. Novo polnilno linijo za mlečne izdelke je z direktorjem odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc. Ob tej priložnosti je Mlekarni Vipava zaželel „zdrave in ekonomsko trdne investicije tudi v prihodnje“.
Od skromnih začetkov do največje mlekarne na Primorskem
Korenine Mlekarne Vipava segajo v leto 1907, ko so v takratnem Št. Vidu (danes Podnanos) ustanovili Mlekarsko zadrugo. Ženske so namreč že takrat nosile mleko prodajat v Trst, kar je bilo seveda zelo naporno, zato so naši predniki izkoristili to priložnost in stnili moči. Začetki so bili skromni – na dan so zbrali 130 litrov mleka, že pred 1. svetovno vojno pa kar 18.000 litrov mleka, kar je Mlekarno uvrstilo med največje in najpomembnejše mlekarne na Primorskem. Za primerjavo: danes sprejmejo dnevno med 40. in 50. tisoč litrov mleka. Mlekarna je preživela težke fašistične čase in med 2. svetovno vojno le za tri leta prenehala z delovanjem.
Pomembni prelomnici sta bili dve: prva v šestdesetih letih, ko so se združevale kmetijske organizacije in se je tudi Mlekarna Podnanos pripojila Kmetijski zadrugi Vipava, ki je imela pod svojim okriljem še Vinsko klet Vipava in Kmetijsko gospodarstvo Lože. Leta 1982 pa se je Mlekarna preselila iz Podnanosa v Vipavo. Zgradili so povsem novo poslopje na novi lokaciji. Številni krajani so to selitev doživeli precej boleče, čeprav je Mlekarna ostala v istem lokalnem okolju in tudi gospodarsko gonilo ter del življenja domačinov. Še naprej se je uspešno tehnološko razvijala in bogatila svojo ponudbo mlečnih izdelkov Yoviland. Zdaj Mlekarna Vipava na leto odkupi približno 15 milijonov litrov mleka, ki ga večino predela v mlečne izdelke.
Kako zagotavljati kakovost mlečnih izdelkov in z njimi prodreti na trgu?
Na prireditvi ob 100. letnici Mlekarne je bilo tudi strokovno omizje, na katerem so sodelovali trije profesorji z Biotehniške fakultete iz Ljubljane. Dr. Slavica Golc Teger je predstavila razvoj kakovosti mleka. Poudarila je, da smo v Sloveniji že do leta 2000 dosegli evropsko raven kakovosti mleka, kar je le pet let potem, ko smo poostrili ta merila. Predvsem pomembno je merilo, da ima mleko 100.000 mikroorganizmov na mililiter. „To je veliko manj, kot smo jih imeli še v začetku 90-ih let, zato smo lahko ponosni na res hitro rast kakovosti mleka pri nas, ki jo še vedno ohranjamo,“ je poudarila strokovnjakinja. V razpravi je o varnosti živil spregovoril dr. Peter Raspor in izpostavil, da se s tem področjem ukvarjajo predvsem proizvodnja in ustrezne službe, v to razmišljanje pa bi morali zajeti tudi potrošnika. „Trend je, da v flozofijo razmišljanja o dobri varnosti živil zajamemo tudi potrošnika, prisluhnemo njegovemu odzivu, ga izobražujemo in nasploh celostno vključimo,“ je sklenil profesor. Agrarni ekonomist dr. Luka Juvančič je na omizju pretresal o trženju mlečnih izdelkov. Izpostavil je, da bi morale mlekarne za večji prodor svojih izdelkov na trgu iskati višjo dodano vrednost – razviti prepoznavne blagovne znamke, ki jim ljudje zaupajo, kar je sicer dolgotrajen proces, ter se pogumno posvetiti inovativnosti: „Zdi se, da ima večina proizvajalcev nekako podobno ponudbo izdelkov in da ni nihče pripravljen veliko tvegati. Mlakarna Vipava je že pred leti pogumno začela s proizdvodnjo trdega Nanoškega sira, čeprav so bili takrat v Sloveniji navzoči predvsem poltrdi siri. Prav tako je ponudila malo drugačno skuto, kakršno smo vajeni tradicionalno. To je inovativnost – nekakšen odmik od ustaljenih poti. Seveda je pri trženju izdelkov poleg inovativnie vsebine in okusa pomembna tudi zanimiva in všečna embalaža. Z novimi izdelki v novi podobi je Mlekarna Vipava naredila tudi ta korak,“ je sklenil dr. Luka Juvančič.
Za stoti rojstni dan je Yoviland dobil novo „preobleko“
Številni mlečni izdelki Yoviland so prav ob stoletnici Mlekarne Vipava dobili novo »obleko oziroma podobo« – nove lončke. Zdaj so še bolj barviti, imajo prijaznejšo obliko, prepoznavno črko Y in … več jih je skupaj. Vse to omogoča njihova nova polnilna linija. Zdaj bodo na trgovskih policah kmalu njihovi dvojčki in četverčki. Številni njihovi izdelki imajo dopolnjen in obogaten okus, drugi so povsem novi izdelki, denimo mlečni izdelki za otroke YOYO (sadna skutka, sadni jogurt in puding), ki so obogateni s kalcijem. Nasploh so ob visokem jubileju v Mlekarni Vipava posrkbeli za pestro izbiro še tako zahtevnih »sladokuscev«.
Zanimivosti za okvir:
* Med prvimi odjemalci mleka Mlekarne Vipava (takrat je bila še v Podnanosu) je bila že leta 1908 Mlekarska zveza v Ljubljani, v naslednjih letih pa tudi razne prodajalne mleka in slaščičarne v Trstu. Nasploh je bil Trst vse do časa po 2. svetovni vojni največji odjemalec Mlekarne. Po 2. svetovni vojni je imela prednost preskrba domačih potrošnih središč. Sledila je preusmeritev na slovensko obalo in Reko.
* Dobavitelji surovine danes:
Že več let v Mlekarni Vipava odkupujejo mleko od stalnih dobaviteljev – teh je približno 10 (nekaj zadrug, v katerih oddaja mleko približno 250 kmetov, in posameznih večjih kmetov). Prav tako je konstantna količina odkupa (povprečno 15,5 milijonov litrov na leto). Dobro sodelovanje in korekten odnos z dobavitelji je zagotovilo, da je surovina domača, kakovostna, kar je dober temelj, da so kakovostni tudi njihovi izdelki.